PO NOVEM IN STAREM ZAKONU
Izračuni za samostojne novinarje različnih dohodkovnih razredov. Primerjava leta 2005 in 2004.
RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ZA ČLANE DRUŠTVA
Društvo novinarjev Slovenije je sklenilo dogovor o računovodskem in davčnem svetovanju za člane društva, ki ga bo izvajalo podjetje Fintim, s katerim na projektu samostojnih novinarjev sodelujemo ze skoraj dve leti. Poleg občutnih popustov vam ta dogovor zagotavlja kakovost svetovanja, s svetovalkami, ki so specializirane za to področje in so dobro seznanjene z vsemi spremembami zakonodaje.
Ocenjujemo, da boste tisti, ki se boste letos prvič spopadli z vodenjem knjigovodstva, potrebovali od 1 do 2 uri uvodnega računovodskega in davčnega svetovanja, v katerih se boste seznanili z vsemi osnovami, kako voditi knjige, katere stroške lahko prikazujete, na kaksen način, katera so vaša osnovna sredstva, kako izdajati račune..., nato pa boste čez leto enostavno knjigovodstvo lahko vodili sami. Pomoč boste ponovno potrebovali konec leta pri izračunu bilance.
Na Fintimu vam bodo pripravili disketo, na kateri bodo v programu Excel pripravljene vse evidence, ki jih bo potrebno voditi: knjiga prihodkov in odhodkov, knjiga terjatev in obveznosti, knjiga gotovinskih pritokov iz poslovnega na osebni račun in obratno, evidenca osnovnih sredstev ter knjiga prejetih in izdanih računov. Pripravili pa vam bodo tudi primere računov za različne situacije (z DDV, brez DDV, z upoštevanjem posebne osebne olajšave, za različne akontacije dohodnine ...) ter vsa potrebna pojasnila in navodila v pisni obliki. Disketo boste prejeli vsi, ki boste plačali svetovalno uro.
Cene:
Cene svetovanja so oblikovane na osnovi tarif, objavljenih pri GZS, osnova za oblikovanje cene je najnižja vrednost na tarifnem razponu, upoštevan je tudi 34 % popust za člane Društva novinarjev Slovenije:
- svetovalna ura za novinarja v katero je vštet tudi prejem diskete znaša 14.750 sit (100 točk);
- svetovalna ura, ki se je udeležita dva novinarja hkrati znaša 18.800 sit (120 točk), oziroma 9.400 sit na člana;
- svetovalna ura, ki se je udeležijo od 3-4 novinarji znaša 22.125 sit (150 točk), oziroma 7.375 sit na posameznika za tri člane ali 5.531 sit za štiri člane hkrati.
Letna bilanca stanja brez pregleda vseh vnesenih podatkov in napoved dohodnine znašata 62.300 sit, upoštevan je 15% popust.
Za morebitna dodatna krajša vprašanja in kratek pregled vodenja knjig po npr. prvem mesecu, ne bo potrebno doplačilo. Ponovno svetovanje pa se seveda tudi ponovno plača.
Cene so brez DDV.
Kontakt:
Svetovanje se bo izvajalo v prostorih podjetja Fintim v Ljubljani in Kopru, naročite se lahko vsak delovnik med 10:00 in 14:00 uro.
Za svetovanje v Ljubljani (Parmova ul. 51) pokličite na številko 01 436 00 00 Špelo Primc ali Darjo Pevec.
Za svetovanje v Kopru (Vojkovo nabrežje 23) pokličite na številko 05 627 82 58 Ireno Rasman.
Vse naštete ugodnosti in popusti veljajo le za člane društva, ki imajo prednost tudi pri naročilu za termin svetovanja.
PREGLED BISTVENIH SPREMEMB DAVČNE ZAKONODAJE
Pripravili smo vam pregled bistvenih sprememb davčne zakonodaje. Prvi sklop je namenjen redno zaposlenim novinarjem, drugi pa samostojnim in svobodnim. Navodila so kratka, izčrpna in splača se jih prebrati.
REDNO ZAPOSLENI
1. Avtorski honorarji redno zaposlenih novinarjev, ki jih ti poleg plače prejemajo pri svojem delodajalcu, so od 1.1.2005 obdavčeni enako kot plača sama - ne glede na to, da določenega dela, za katerega je plačan po avtorski pogodbi, zaposleni novinar nima vpisanega v opisu svojih del in nalog v pogodbi o zaposlitvi, in tudi ne glede na to, če ga je zaposleni v resnici opravil izven rednega delovnega časa. Avtorski honorar, ki ga novinar prejme pri delodajalcu, kjer je zaposlen, se smatra kot plača (prejemek iz delovnega razmerja).
2. Še vedno je možno poleg redne zaposlitve opravljati avtorska dela za naročnika, pri katerem sicer zaposleni novinar ni zaposlen. Razlika je le v tem, da priznani normirani stroški v tem primeru niso več 40%, ampak znašajo 10% od ustvarjenega prihodka.
Primer izračuna: če je dogovorjeni znesek med novinarjem in naročnikom npr. 100.000 sit od njega odštejemo 10 odstotkov, kolikor znašajo normirani stroški = 90.000 sit, kar je osnova za izračun akontacije dohodnine v višini 25 odstotkov, ki znaša 22.500 sit. Neto izplačilo, ki ga dobi novinar na račun je 77.500 sit. Po obstoječi zakonodaji je akontacija dohodnine znašala 15.000, neto izplačilo pa 85.000 sit!
BONITETE
Kar precejšnjo novost v zakonu predstavlja tudi definicija in obdavčitev bonitet, različnih ugodnosti torej, ki jih delodajalec nudi svojemu delavcu (mobitel, parkirni prostor, službeni avto …).
Boniteta, ki je obdavčena, se ne ugotavlja več le v delovnih razmerjih (v redni zaposlitvi) kot doslej. Bonitete so ugodnosti, ki jih prejme delavec v odvisnem pogodbenem razmerju (ne le v delovnem). Dohodek iz delovnega razmerja (plačo in boniteto) se med letom obdavči z akontacijo dohodnine po progresivni davčni lestvici, dohodek iz pogodbenega odvisnega razmerja (plačilo in boniteta) se med letom obdavči s 25% akontacijo dohodnine.
Kaj je boniteta?
Obdavčena boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delavcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec (ali druga oseba) v zvezi z zaposlitvijo, predvsem npr.:
- uporaba osebnega vozila v zasebne namene,
- nastanitev (v primeru, da delodajalec zagotovi delavcu nastanitev),
- posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
- popust pri prodaji blaga in storitev,
- plačilo za izobraževanje, razen za delavčevo ali štipendistovo izobraževanje, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca,
- zavarovalne premije in podobna plačila,
- darila delavcu,
- mobilni telefon (v davčno osnovo se všteva 3.000 sit mesečno za vsak začeti koledarski mesec uporabe mobilnega telefona - morebitno plačilo delojemalca naj ne bi zniževalo davčne osnove),
- pravica delavcev do nakupa delnic po znižani vrednosti,
- .....
Kaj ni boniteta?
Obdavčene bonitete niso:
1. Ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delavcem pod enakimi pogoji (npr. regresirana prehrana, uporaba telovadnice, za katero plača delodajalec najemnino oz. uporabnino, pogostitve ob praznovanjih);
2. Plačila delodajalca za zdravstvene preglede delavcev in za zavarovanje za nesreče pri delu, če je to delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakonov;
3. Zagotovljen parkirni prostor, če ga je dovoljeno uporabljati vsem delavcem in če delodajalec zanj ne plačuje najemnine;
4. Darilo dedka mraza otroku zaposlenega, če ga obdari delodajalec v decembru, otrok ni star več kot 15 let, vrednost darila pa ne presega 10.000 sit;
5. Velja samo za bonitete iz delovnega razmerja: bonitete, ki jih delodajalec delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, niso obdavčene, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 3.000 sit;
6. ...........
Vsaka druga ugodnost v naravi, ki jo delavec ali njegov družinski član dobi od delodajalca, je pri delavcu načeloma obdavčena boniteta.
SAMOSTOJNI NOVINARJI
Spremembe davčne zakonodaje bodo najmanj občutili samostojni novinarji vpisani v razvid, katerih dohodek v obdobju med 1. 11. 2003 in 31. 10. 2004 ni presegal 3,9 milijonov sit. Zanje se je sicer spremenila vsebina normiranih odhodkov ne pa njihova višina, še naprej bodo imeli priznane 40 odstotne normirane odhodke. Sestavljali jih bodo 25 odstotni normirani odhodki in 15 odstotna posebna osebna olajšava.
PRIZNANI 25 ODSTOTNI NORMIRANI STROŠKI
Samostojni novinarji vpisani v razvid pri Ministrstvu za kulturo, ki izpolnjujete spodaj navede pogoje 35. člena ZDoh-1 imate možnost, da se vam pri ugotavljanju davčne osnove priznajo 25 odstotni normirani odhodki. Če želite to možnost izkoristiti, morate do 31. 12. 2004 na svoj davčni urad oddati:
- zahtevo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov.
Zahtevek vsebuje tudi izjavo o višini doseženega prihodka med 1. 11. 2003 in 31. 10. 2004, ki je do sedaj ni bilo potrebno navajati. Če ne hranite bančnih izpiskov, po katerih bi sami lahko izračunali svoje letošnje prejemke (dokazila zaenkrat niso potrebna), vam izpisek o prihodkih proti plačilu naredi banka. Pozorni bodite na dejstvo, da so izplačila na vašem računu neto zneski, ki jim morate prišteti še 25 odstotkov akontacije dohodnine. Če ste zahtevo o načinu obdavčitve letos že oddali po starem vzorcu, (brez navedbe višine vašega dohodka), vam priporočamo, da se na vaši davčni izpostavi pozanimate o potrebnosti novega zahtevka.
Posebno opozorilo velja za tiste, ki ste si samostojni status pridobili v letu 2004. Tisti v izjavo o višini doseženega prihodka vpišete dohodek dosežen med dnevom, ko ste si pridobili status in 31.10.2004.
POGOJI ZA NORMIRANE STROŠKE
Priznane normirane stroške v višini 25 odstotkov ima le samostojni novinar, vpisan v razvid, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih (npr. ni zavezanec za DDV),
2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih dvanajstih mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9 milijonov tolarjev,
3. ne zaposluje delavcev,
4. v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoj iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka.
IZJEMA
Ne glede na zgoraj našteto lahko novinar, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti (bo npr. status samostojnega novinarja pridobil 1.februarja 2005) in izpolnjuje pogoja iz 1. in 3. točke, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, upošteva normirane odhodke.
SAMOSTOJNI NOVINARJI, KI NE IZPOLNJUJETE ZGORAJ NAŠTETIH POGOJEV,
ker ste v obdobju med 1.11.2003 in 31.10.2004 zaslužili več kot 3,9 milijonov sit bruto, nimate več možnosti uveljavljanja normiranih stroškov, ampak davčno osnovo ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Davčna osnova je v tem primeru dobiček, ki se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki. Samostojni novinar mora voditi enostavno knjigovodstvo, kar na podlagi posebne izjave (na DURS) sporoči svojemu davčnemu uradu najkasneje do konca leta 2004 (glej Pravilnik v Uradnem listu št. 130/2004). Ker so se do sedaj vsem avtorjem, ki so delali preko avtorskih pogodb, ne glede na status in višino dohodkov, priznavali 40odstotni normirani stroški je to nova situacija. Status samostojnega novinarja, ki ne izpolnjuje zgoraj naštetih pogojev je izenačen s statusom samostojnega podjetnika. Menimo, da bo vsak novinar, ki se je srečal s to novo situacijo potreboval nekaj svetovalnih ur pri računovodji oziroma davčnemu svetovalcu, nato pa bo takšno enostavno knjigovodstvo lahko vodil sam. Pomoč bo potreboval le še pri pripravi letne bilance. Pomembno je, da se že v naprej pozanimate kaj vse lahko prikažete kot stroške, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti in vam na koncu leta zmanjšajo davčno osnovo.
POMEMBNO
Ni še jasno, kolikšna bo akontacija dohodnine, ki jo bo novinar že čez leto nakazoval davčni upravi. Samostojni podjetniki prvo leto plačujejo najnižjo stopnjo akontacije dohodnine, v naslednjem letu pa jo davčna uprava že izračuna od dejanskih prihodkov. Ali bo tako tudi v primeru samostojnih novinarjev, še ni popolnoma jasno.
UVELJAVLJANJE POSEBNE OSEBNE OLAJŠAVE V VIŠINI 15 ODSTOTKOV
Vsi samostojni novinarji, vpisani v razvid, imajo, ne glede na višino dohodkov, pravico do posebne osebne olajšave v višini 15 odstotkov. Če želite že med letom (pri akontaciji dohodnine vsak mesec) uveljavljati posebno osebno olajšavo v višini 15 odstotkov prihodkov iz dejavnosti letno, do zneska 3,9 milijonov tolarjev, morate do 31. 12. 2004 na svoj davčni urad oddati:
- obvestilo o uveljavljanju posebne osebne olajšave iz tretjega odstavka 107. člena ZDoh-1.
Posebno osebno olajšavo lahko uveljavljate vsi s statusom samostojnega novinarja, ki izpolnjujete naslednja dva pogoja: da nimate sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravljate druge dejavnosti. Olajšavo lahko torej uveljavljate tudi tisti, ki ste v lanskem letu presegli 3,9 oziroma 5 milijonov, vendar le do zneska 3,9 milijonov tolarjev oziroma največ 585.000 sit olajšave. Tisti, ki ne boste oddali zahteve za uveljavljanje posebne osebne olajšave med letom, jo boste kljub temu lahko uveljavljali, vendar šele na koncu leta ob oddaji napovedi dohodnine.
SVOBODNI NOVINARJI IMAJO PRIZNANE LE 10 ODSTOTNE NORMIRANE STROŠKE
Vsi tisti, ki nimate statusa in si ga zaradi premajhnega dohodka niti ne morete urediti, boste še naprej delali na podlagi avtorskih pogodb, edina razlika je v tem, da ste imeli do zdaj priznane 40 odstotne normirane stroške, po novem pa bodo priznani normirani stroški znašali 10 odstotkov. Za priznanje teh 10 odstotkov se ni treba posebej prijavljati ali oddajati kakšnih obrazcev na davčno upravo. Ni vam potrebno izstavljati računov, osnova za takšna izplačila so avtorske pogodbe, davek pa je dolžan odvesti izplačevalec honorarja.
Izračun vašega honorarja in akontacije dohodnine bo izgledal takole:
Če je dogovorjeni znesek med novinarjem in naročnikom npr. 100.000 sit od njega odštejemo 10 odstotkov, kolikor znašajo normirani stroški = 90.000 sit, kar je osnova za izračun akontacije dohodnine v višini 25 odstotkov, ki znaša 22.500 sit. Neto izplačilo, ki ga dobi novinar na račun je 77.500 sit. Po obstoječi zakonodaji je akontacija dohodnine znašala 15.000, neto izplačilo pa 85.000 sit!
Ob tako majhnih dohodkih je verjetno, da bo takšen novinar ob napovedi dohodnine dobil del preplačane dohodnine nazaj. Če je svobodni novinar npr. prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan, si plačila zavarovanja na koncu leta ne more odšteti od svojega prihodka - v nasprotju s samostojnimi novinarji, ki se jim vsi prispevki za socialno varnost pri odmeri davčne osnove odštejejo od prihodkov, zato je osnova za odmero davka nižja.
POMEMBNO
V svojih pogodbah ima večina zapisane bruto zneske. Če ste pozorno spremljali zgornji izračun ste opazili, da se bo s 1.1.2005 povečala akontacija dohodnine in zmanjšalo neto izplačilo na vašem računu. Breme spremembe davčne zakonodaje bo naročnik vašega dela, če ne boste dosegli sprememb bruto zneskov v pogodbah, prenesel na vaša ramena. Zato morate zahtevati, da vam naročnik bruto znesek poveča za razliko, ki nastane zaradi manjših priznanih normiranih stroškov, ki povečajo osnovo, od katere se odmerja davek.
BREZ STATUSA TUDI BREZ POSEBNE OSEBNE OLAJŠAVE
Tisti, ki nimate statusa samostojnega novinarja (ki zaenkrat tudi še niste DDV zavezanci), nimate pravice do posebne osebne olajšave v višini 15 odstotkov.
KDAJ SO SE TUDI SVOBODNI NOVINARJI DOLŽNI VPISATI V RAZVID?
Ob tem moramo opozoriti, da še ni popolnoma jasno, ali so se tudi svobodni novinarji (ki se jim davčna osnova izračunava na podlagi dohodka iz prenosa materialnih avtorskih pravic), če njihovi prihodki presežejo 3,9 milijonov sit dolžni vpisati v razvid samostojnih novinarjev. To namreč pomeni, da morajo začeti voditi knjigovodstvo in si davčno osnovo izračunavati na osnovi formule prihodek minus odhodek. Odgovori različnih davčnih uradov so različni, zato čakamo na bolj natančna navodila. Prav gotovo pa v ta režim padejo vsi tisti, katerih prihodki presežejo 5 milijonov in postanejo zavezanci za DDV.
ZNIŽANJE STOPNJE AKONTACIJE DOHODNINE OD 25 DO 10 ODSTOTKOV ZA SAMOSTOJNE NOVINARJE
Samostojni novinarji, ki izpolnjujete zgoraj navedene pogoje in plačujete obvezne prispevke za socialno varnost, imate možnost, da se odločite za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, vendar ne nižjo od 10 odstotkov. Sicer akontacija dohodnine znaša 25 odstotkov. Ker se vam osnova za odmero davka pri odmeri dohodnine zmanjša za plačane prispevke za socialno varnost, se lahko odločite, da čez leto plačujete nižjo akontacijo. Preplačano akontacijo vam država seveda vrne, vendar pa nima smisla, da vsak mesec odvajate previsok znesek akontacije, saj na ta način kreditirate državo. Seveda pa morate biti ob tem previdni, da akontacija ne bo prenizka.
Če torej želite, da se vam stopnja akontacije zniža, svoji davčni upravi do 31. 12. 2004 posredujte:
- obvestilo o znižani stopnji akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Na osnovi obvestila vam bo davčni organ izdal potrdilo, ki ga predložite izplačevalcu dohodka, ki je dolžan plačati davek.
Če želite preklicati znižanje stopnje akontacije, izpolnite obrazec obvestilo o preklicu znižane stopnje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Če želite spremeniti odstotek znižanja stopnje akontacije dohodnine, pa obrazec obvestilo o spremembi znižane stopnje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
V 16. številki revije Denar je bil objavljen prispevek (v pdf formatu), ki pojasnjuje bistvene spremembe novega zakona o dohodnini na področju prenosa premoženjskih pravic (materialnih avtorskih pravic - vsa dosedanja izplačila na osnovi avtorskih pogodb).